Sistem za upravljanje vzdrževanja (CMMS)

Podatke senzorjev iz naprav META Smart I/O ali obstoječih krmilnikov PLC. Običajni vhodni podatki so vibracije, temperatura, tok in števci ciklov.

Da, delovni nalogi, kontrolni seznami in zgodovina strojev so na voljo na telefonih, tablicah in ploščah MSF.

Da, vzroki zastojev, zabeleženi v MES, samodejno ustvarijo obvestila za vzdrževanje.

Da. Preventivni načrti po datumih ali števcih, delovni nalogi, rezervacije rezervnih delov in zgodovina stroja tečejo zgolj na zapisih, brez kakršnega koli senzorskega vhoda. Prvi meseci vam dajo šifrant okvar, skladnost izvedbe načrtov in zgodovino zastojev, kar je hkrati izhodišče, po katerem se pozneje presoja vsak nadzor stanja. Šele razvrstitev dvanajstih mesecev lastnih nenačrtovanih zastojev pokaže, pri katerem stroju bi se pospeškomer sploh izplačal.

Vseh tistih, ki nastopijo brez postopnega, merljivega opozorila. Krmilne kartice, moduli I/O in večina diskretnih senzorjev odpovedo skoraj naključno, trki, napake pri nastavitvi in poškodbe zaradi operaterja pa so dogodki in ne procesi. Zaščitni element, na primer varnostni ventil ali varnostna blokada, do dogodka, pred katerim varuje, ne oddaja ničesar, zato se preverja s testom v intervalu in se ne spremlja. Vibracije in tok dobro berejo mehansko obrabo vrtečih se sklopov, naštetih načinov odpovedi pa sploh ne.

Manj, kot nakazuje ponudba, zgrajena okoli modela, saj prve uporabne meje izhajajo iz inženirskega izračuna in zgodovine ne potrebujejo: značilne frekvence poškodb ležaja iz geometrije in vrtilne hitrosti gredi, padec tlaka na filtru, dvig temperature nad lastno normalo stroja pri enaki obremenitvi. Zaznavanje anomalij potrebuje dovolj zdravega obratovanja, da zajame normalno razpršenost izdelka, hitrosti in izmen. Ocene preostale življenjske dobe pa potrebujejo primere obratovanja do okvare, ki jih večina obratov preprosto nima.

Računajte na enega imenovanega skrbnika na strani vzdrževanja in ne na delež tedna vseh po malem. Težji del je na začetku: hierarhija strojev in opreme, preventivni načrti, ki se ujemajo s tem, kar v resnici počnete, in enkrat dogovorjen šifrant okvar. Po zagonu je ponavljajoče se delo presojanje opozoril in zaključevanje nalogov s strukturirano ugotovitvijo, porabljenimi deli in odčitki števcev. Število opozoril nastavite na toliko, kolikor jih en človek dejansko lahko preveri, sicer se opozorila nehajo odpirati.

MTBF je obratovalni čas, deljen s številom okvar, MTTR pa skupni čas popravil, deljen s številom popravil, oba pa se gradita iz polj delovnega naloga: čas obvestila ter začetek in konec popravila. Brez števca obratovalnih ur ali signala obratovanja iz MES je na voljo le koledarski čas med okvarami, zato si stroj, ki veliko stoji, sam polepša MTBF. Tudi številka za popravilo pomeni nekaj drugega, če se meri od obvestila, kjer sta zajeta čakanje in dobava delov, kot če se meri od začetka popravila, kar je čisti čas dela na stroju.

Ne, deluje samostojno. Operaterji sprožijo obvestilo prek HMI ali brskalnika, za načrte, delovne naloge in rezervne dele pa ni treba namestiti ničesar drugega. APS doda to, da dogovorjeno okno za vzdrževanje pride do planerja kot omejitev pri razporejanju in ne kot pogovor na hodniku, ki ga nekdo pozabi. Brez tega okna dogovarjate s proizvodnjo ročno, kar je začetek marsikaterega obrata in povsem razumno mesto, da tam tudi ostanete.

Samo po sebi redko. Opozorilo pomaga le, če zanesljivo prehiti dobavni rok za tisti del, negotov čas okvare pa je le eden od razlogov za varnostno zalogo. Razpršenost dobavnih rokov, minimalne količine naročila in ista šifra dela, ki pokriva več strojev, ostanejo vsi po vrsti. Modul dele rezervira na delovni nalog in sproži naročilo nabave, ko zaloge zmanjka. Najprej opozorila spremenite v načrtovana okna, ravni zalog pa ponovno poglejte po letu dni dokazov.